[ Pobierz całość w formacie PDF ]

se mu je zdela, kakor da je prestopila bregove, in bo
zopet treba dr�avne podpore. Toda je nova linija taka,
da se ji oko kmalu privadi brez o�al. Na noben na�in
novi liniji ni odrekati, da je linija. V liniji pa ob pravem
umetni0 kem razumevanju vedno ti�i lepota in so le ne-
kateri ljudje taki, da lepote ne vidijo.
Nova linija bo imela tudi svoje prakti�ne strani.
Kajti mora v novi liniji ti�ati dokaj tiste re�i, ki se v
knjigah imenuje �kalorija�, in mislim, da bo nova lini-
ja marsikomu lahko pri0 tedila sleherno drugo pe�, hvala
Bogu!
Pa tudi trg za �ivila bo z zado0 �enjem pozdravil novo
linijo in takisto mizarski obrt, �e ne bodo postelje in sto-
li in klopi odslej spadale v zidarsko obrt, ko jih bo zaradi
nove linije izdelovati iz betona, iz takega z vlo�enim �e-
lezjem.
Le za obla�ilno stroko se �alibog ne ve, ali se bo tudi
okoristila z novo linijo.
209
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
�lovek bi mislil, da se bo, in �im ve� da bo linije, tem
ve� da bo treba blaga in obleke.
Toda je pred razstavnim 0 otorom stal mlad gospod,
bil je glasnik razstavljene dame in je vihtel ogromen
balon  ta balon so bile tako reko� hla�ke razstavljene
dame, in jih je vihtel zato, da razodene slikovitost nove
linije.
Navdu0 eno je vihtel hla�ke, ki razstavljene dame se-
veda ni bilo v njih. Pa ko razstavljena dama tako reko�
ni bila v hla�kah, je bila o�itno brez.
Taka se nam torej obeta ta re�.
Vedno sem govoril, da bo damska moda ob dosled-
nem napredku napredovala tako dale�. Sedaj se je res-
ni�no zgodilo.  Ne, obla�ilnemu obrtu se ne obetajo
dobri �asi, nikakor ne! 
Drugi, za damsko modo ni� manj va�ni pojav na je-
senski razstavi, je bila dama brez glave.
Odkrito povedano, tako nenavadnega napredka na
polju damske frizure ni nikdo pri�akoval.
Da neprestano se vrte�e kolo mode ne bo vnemar
pustilo damske frizure, o tem ni bilo dvoma.
Lasje so �e odstri�eni in smo u�ivali damsko frizuro
brez las. Odstri�ena so nemara tudi u0 esa  mislim, da
so  kajti jih v damski frizuri ni ve� videti. In smo ugi-
bali, kaj bo sedaj na vrsti. Mislili smo, da bo nos tisto.
210
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
Toda hodi moda svoja pota in ni odrezala nosu, nego
je pokazala razstava, da je odrezala kar glavo, in bo od-
slej damska frizura moderna tak0 na brez glave.
In se sedaj otvarja nedogledna perspektiva za nadalj-
nji razvoj nove frizure brez glave.
Mo�nosti je milijon.
Ali in kaj bo damam odslej slu�ilo, da bodo natakni-
le na vrat? Ali se bodo zadovoljile z onduliranim aran�-
majem iz pentlj in �ipk in koliko �asa? Ali bode razko0 ni
0 opek tisto, kar jim bo prijazno 0 trlelo iz vratu? Na0 emu
za vrtnarstvo jako zaslu�nemu vrtnarstvu bi bilo pri-
vo0 �iti zaslu�ek v tem smislu. Ali pa bo zahtevala moda,
da bo dama mesto svoje glave nosila posnetek druge
modne glave, npr. Rudolfa Valentina ali Lindbergha ali
�aruge? Kdo ve in je re� resni�no zanimiva.
Mogo�e pa tudi da damska moda ne bo zahtevala na-
domestka za glavo.
Kajti si damska moda ubira pot za mo0 ko modo. Moja
�ena je rekla, da nekaterim osebam sploh ni ve� poznati,
ali so mo0 ki ali �enske, in se jim mora pogledati prav
pod noge  edino tam da se lo�i 0 e spol na podpetnikih,
ali so visoki ali so nizki.
Pa je ob posnemanju mo0 kega spola prav lahko mo-
go�e, da ostane damski spol kratkomalo brez glave in
brez nadomestka zanjo. Ako je namre� res, da se je tudi
pri mo0 kih �e pri�ela moda, da so brez glave.
211
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
Pepe, ta, ki sedi v uredni0 tvu, je rekel, da se je.
Rekel je, npr. v Beogradu da je �e ve� takih mo0 kih
brez glave in so jako odli�ni gospodje. In je rekel, da se
ti gospodje brez glave jako zavzemajo za modo brez gla-
ve in da je eden teh gospodov zadnje dni poslal tele-
gram v Slovenijo, da mora tudi na0 a mladina biti brez
glave in da se naj zato ukinejo srednje 0 ole.
Pa sem rekel Pepetu, da je 0 koda, da ni tudi ta gospod
brez glave pri0 el na jesensko razstavo, kajti bi bil na je-
senski razstavi rekordna atrakcija poleg dame brez gla-
ve in dame brez hla�.
[ Slovenski narod, 9. septembra 1927 ]
212
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
Zanemarjena mladina
in skrb zanjo
se dr�ave hvalevredno tekmujejo v brigi za zane-
Vmarjeno mladino in priznati je treba, da ne brez
uspeha, kajti zanemarjenost mladine napreduje z orja0 -
kimi 0 kornji.
Te dni se je zopet pripetil nov slu�aj in je globoko pre-
tresel vse novine in peresa: albanski dijak je z mladini
neprimernim revolverjem ustrelil poslanika v Pragi, po-
slanik je bil splo0 no priljubljen vsled lepih manir, a je
moral zavratno izdihniti, brez zdravnika, brez operaci-
je in brez vsega; mladega morilca pa so prijeli.
Globoko je pretresel ta slu�aj in bridko razo�aral zla-
sti 0 e 0 olski zavod ali licej v Rimu, �igar nadobudni go-
jenec je bil mladi morilec, in ni kaj takega nih�e pri�a-
koval od njega.
Mladi morilec je star triindvajset let in je hodil 0 ele v
0 esto. Bil je repetent, ve�kratni repetent in vzor zani-
krnosti.
Toda ni to nikak0 en o�itek. Nego je nasprotno ba0
zanikrnost tisto, kar je pogoj in podstava javni brigi za
zanikrno mladino. �im ve�ja je zanikrnost, tem ve�ja je
213
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
briga. Koder zanikrnosti ni, sploh ni brige  najprej je
ustvariti zanikrnost, potem pride briga.
Licej in di�ni njegovi profesorji so napenjali vse stru-
ne, da vzgoj� v vzgojo jim izro�eno mlado du0 o zani-
krno v pravem duhu ve�tiso�letne kulture in svetih tra-
dicij. V srce in obisti so mu vcepili izpodbudne zglede iz
slavne domorodne zgodovine na polju politike in litera-
ture in kriminalitete in sploh, tako iz preteklih �asov
kakor iz sedanje velike dobe.
�e 0 tipendijo so mu podelili in se ve, da 0 tipendije v
liceju ne dobi vsak sleherni vsakdanji zanikrne�, nego
mora biti prav odli�ne vrste in priporo�en, in ni dvoma,
da je mladi mo� 0 tipendijo krvavo zaslu�il.
Skratka  licej in profesorji niso zamudili ni� in so se
po pravici smeli nadejati najlep0 ih uspehov, vrednih
starodavne kulture in svetih tradicij.
Sedaj pa to bridko, starodavne kulture in svetih tradi-
cij nevredno razo�aranje, ki resni�no zaslu�i izraz vse-
stranskega slu�benega so�alja: nadobudni zanikrni go-
jenec je v Pragi moril in bil prijet!
To je jako bridko in razo�aralno iz raznih ozirov.
Prvi� je mladi mo� za nedogleden �as zamudil 0 olski
pouk. Tolik0 na zamuda te�ko da mu bo 0 teta za opra-
vi�eno!
214
PRE�ERNOVE HLA�E
BESeDA
Ako bi bila zamuda kraj0 a, lahko bi mu jo pod roko
opravi�ili. Toda, kar je preve�, je �alibog preve� in ni
verjeti, da mu jo bodo.
Morebiti se je mladi mo� celo opravi�il �e naprej, da
ga ne bo nekaj dni v 0 olo.
Morebiti je tudi povedal, zakaj ga ne bo. Seveda ni
povedal, da gre tja in tja in bo umoril tega in tega.
Nego je svojo opravi�bo izrazil druga�e.
Morebiti je rekel, da ga npr. kli�e domovina. Klicu do- [ Pobierz całość w formacie PDF ]